Javna razprava: Energetski prehod Slovenije

V okviru projekta Energetski prehod Slovenije smo v četrtke, 27. oktobra 2022 izvedli javni posvet, na katerem so s predstavitvami in v razpravi sodelovali predstavniki industrije, znanosti, odločevalci, energetiki in mladinske organizacije.

 »Veliko govorimo o zeleni energiji in energetskem prehodu. Vprašanje pa je, kaj smo na tem področju že naredili oziroma kakšni so načrti Slovenije. V kolikor ne bomo zagotovili zadostnih virov nizkoogljične energije, bomo ogrozili proizvodnjo materialov in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva«, je poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka v uvodnem nagovoru na posvetu o energetskem prehodu Slovenije, ki so ga 27. oktobra v Državnem svetu skupaj organizirali Strateški svet GZS za energetski prehod, Svet za razvoj pri SAZU in Državni svet. Vlada bo po besedah ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumra do 10. novembra predstavila ukrepe za zamejitev drobnoprodajnih cen elektrike in plina za srednje in velike porabnike. Z interventnim zakonom namerava namreč vlada pohiteti kljub načrtom EU, ki naj bi ukrepe pripravila šele do 24. novembra. »Z interventnim zakonom bomo pohiteli, zato da gospodarstvu damo zelo jasne in pa znosne usmeritve za naslednje leto," je dejal Kumer.

Posvet je odprl Danijel Levičar, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod, ki je poudaril, da je pred nami velik izziv in sicer, kako zastaviti našo dolgoročno energetsko strategijo, da bomo v prihodnje odpornejši na situacije, kot je trenutna kriza z dobavo energentov po vsej Evropi. Ob tem je poudaril, da gre pri energetskem prehodu tudi za medgeneracijski prehod, ki bo najbolj vplival na življenja prihodnjih generacij, zaradi česar je potrebno v pripravo strategij vključiti tudi mlade. 

Energetska kriza ne vpliva le na zmanjšanje proizvodnje v Sloveniji, ampak tudi v drugih evropskih državah. Pod pritiskom so predvsem proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (jeklo, aluminij), papirnice, steklarne, industrija gradbenega materiala in kemična industrija. To pa ogroža cilje Evropske unije, ki želi postati podnebno nevtralna do leta 2050. Namreč, če bomo v Evropi prenehali proizvajati materiale, jih bomo primorani uvažati iz drugih koncev sveta, predvsem iz Azije, kjer pa ima ta proizvodnja nekajkrat višji ogljični odtis kot v Evropi, je bil jasen Šimonka.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v imenu gostitelja posveta kritično izpostavil, da Slovenija ne bo dosegla okoljskih ciljev, ki si jih je zastavila, če v načrte zelenega prehoda ne bo vključila industrije.  Slovenija je namreč tretja najbolj industrializirana država v EU.

Minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer je prepričan, da je zeleni prehod, ki ga je pripravila delovna skupina pri SAZU možen in to že do leta 2035. »Slovenija je jedrska država, mi moramo najti konsenz glede tega. Poleg tega moramo stavit na razvoj, inovacije, nove tehnologije, vodik, zato veliko pričakujem od današnje debate in zaključkov«, je bil jasen minister Kumer.

Oder je na posvetu zavzela kopica strokovnjakov s področja energetike in sorodnih področij. Dr. Dejan Paravan iz GEN-I je predstavil elektro-energetski vidik scenarija elektroenergetsko-podnebnega prehoda Slovenije. Poudaril je, da se mora Slovenija osredotočit na problem energetske odvisnosti od uvoza, ki naj ne bi bila višja od 10 odstotkov. Z ekonomskimi vidiki scenarija ga je dopolnil prof. dr. Jože P. Damijan iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki je pojasnil, da bodo skupno investicije v elektroenergetski sistem do leta 2050, po ocenah iz 2019, znašale 17,4 milijarde evrov oziroma v povprečju 1 % BDP letno. Okoljske vidike scenarija energetskega prehoda je na dogodku predstavil mag. Izidor O. Ožbolt.

O pomenu industrije za Slovenijo in vplivu energetske krize nanjo je na posvetu spregovoril Bojan Ivanc iz GZS, vidike trajnostne mobilnosti pa je predstavil prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo na Univerzi v Ljubljani.

Drugo polovico dogodka je otvoril mag. Stane Merše (IJS CEU), ki je predstavil proces prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, vključevanje deležnikov in naslednje korake.

V zaključnem delu razprave so s svojimi pogledi sodelovali predstavniki mlajše generacije, in sicer iz naslednjih mladinskih organizacij oziroma gibanj: Mladinski svet Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije, Mladi za podnebno pravičnost, Mreža mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov in Zeleno omrežje študentov. Mladi so dokazali, da so zainteresirani za vključevanje v sprejemanje odločitev v zvezi z energetskim prehodom.

Zaključke posveta je predstavil Danijel Levičar, ki je izpostavil štiri ključne poudarke in sicer pomen:

• zanesljive oskrbe industrije z energijo,
• energetske samooskrbe,
• ekonomike energetskega prehoda ter
• dolgoročnosti in medsebojne primerljivosti scenarijev razvoja (elektro)energetike. 

Napovedal je pripravo sklepov in priporočil posveta, ki jih bodo organizatorji v sredini novembra posredovali odločevalcem s ciljem upoštevanja in vključitve v posodobljeni NEPN.